Iška - od izvira do pipe

Iška: od izvira do pipe

Idejna zasnova: dr. Aleš Smrekar in mag. Mateja Šmid Hribar

Avtorji: dr. Bojan Erhartič, dr. Aleš Smrekar, mag. Mateja Šmid Hribar, Jernej Tiran

Težavnost: 11 do 14 let

Predvideni čas: 10 do 20 minut

Jezik: slovenski

eLekcija je sestavni del učne poti

PROJEKT DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA MED PROGRAM

1 / 18

(02_okljkukec.png)

Slovenija spada med bolj vodnate evropske države. Pa znamo ceniti to, kar je ponekod vrednejše od zlata? Naši predniki so se bolj kot mi zavedali pomena vode in ji tudi pripisovali poseben pomen.


Na tokratni avanturi te bo Okljukec vodil po reki Iški od izvirov pa vse do vodarne Brest, kjer je črpališče pitne vode.


Preden pa se odpraviš na pot, si poglej, kje sploh je Iška in si na Dedi-ju preberi kaj več o njej.

Lahko si prebereš še legendo o njenem nastanku.





2 / 18

Slovenija s povprečno več kot 1500 milimetrov padavinami letno spada med bolj namočene države, vendar količina padavin ni enakomerno razporejena. To je v veliki meri odvisno od reliefa, oddaljenosti od morja in vetra – ob gorskih pregradah se zrak dviguje, ohlaja in tedaj se iz njega izločajo padavine.

(03_Nevihta.png)
Nevihta. (foto: Blaž Košak, SOKol, ARSO)

Oglej si tematski zemljevid, ki prikazuje povprečno letno količino padavin v Sloveniji, in izberi pravilni odgovor.

Preveri

Tako je. Največ padavin je v Julijskih Alpah. Proti severovzhodu se količina padavin manjša in tako je v Pomurju poleti precej pogosta suša.

Nadaljuj

O ne, oglej si še enkrat zemljevid in poišči črno ter vijolično obarvane dele. Tam je količina padavin največja. Bo zdaj šlo?

3 / 18

Del padavinske vode ostane na površju – to so površinske vode, del pa ponika v tla − takrat govorimo o podzemnih vodah.


V grapah porečja Iške prihajajo vode na površje iz številnih izvirov. Po približno 20 kilometrih priteče reka iz Iškega vintgarja na prodno ravnino. Pod njenim površjem so bogate zaloge podtalnice, ki so v največji meri prav vode Iške.


Katere od spodnjih tipov vode poznamo v porečju Iške?

Morda je pravilnih odgovorov več.

Če kakšnega izraza ne poznaš, poišči razlago v spletnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Preveri




(04_Votli kamen.png)
Votli kamen v Iškem vintgarju. (Foto: Mateja Šmid Hribar)

Kapo dol, odlično poznaš različne oblike vode!

Nadaljuj

Delno drži. Še malo se potrudi.

Naka. Pomagaj si s spletnim Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, da boš razumel izraze. Potem bo to mala malica (z vodo:))!

4 / 18

Stalni in občasni izviri, ki se nadaljujejo s hudourniki in potoki, se združujejo v vedno večje reke.

Pravimo, da sestavljajo rečno mrežo.

Oglej si zemljevid na desni, ki prikazuje razvejeni rečni mreži Iške in Želimeljščice.

Glavni pritok reke Iške je .

Preveri















\

Porečje Iške. (Kartografija: Manca Volk)

Zelo zalo!:) Ali veš, da je pridevnik "zal" starinska beseda za "lep"?

Nadaljuj

Eh, nikar se ne hecaj, to je resna stvar! Pomagaj si z zelo znano znamko embalirane vode, pa bo šlo. In imena seveda pišemo z veliko začetnico, kajne?;)

5 / 18

Ko Iška zapusti Iški vintgar, se ji zmanjša strmec in ima vse manj moči. Zato je nekoč vijugala v številnih okljukih, ki jim s tujko pravimo "meandri", ob močnih nalivih pa se je razlivala po Ljubljanskem barju.


V zadnjih nekaj stoletjih so jo ljudje skušali ukrotiti tako, da so njeno naravno vijugavo strugo skrajšali s sekanjem okljukov in jo "stisnili" v precej bolj ravno rečno korito.


Primerjaj prirejen zemljevid iz Franciscejskega katastra iz 19. stoletja in sodoben letalski posnetek.

Na starem zemljevidu poišči okljuk in spodaj izberi pravilni odgovor na vprašanje, kaj je danes na njegovem mestu.

Preveri

(06_okljukec.png)

To je naravnost odlično! Kar pogumno naprej ...

Nadaljuj

Akhm, žal odgovor ni pravilen. Nič na pamet, poglej posnetek, pa bo šlo!

6 / 18

(07_Susa.png)
Suša v Sečovljskih solinah leta 2008. (Foto: Viktor Šmid)

Gradivo, ki ga je Iška izdolbla v Iškem vintgarju, je v veliki meri prenesla na njegovo obrobje in ga tam večinoma odložila v obliki proda in peska.

Ko se prostorčki med prodniki in zrnci peska zapolnijo z vodo, govorimo o podtalnici.

Gladina podtalnice pod površjem koleba predvsem zaradi spreminanja količine padavin med letnimi časi in različnih človekovih posegov.


Kateri od naravnih pojavov najbolj pripomore k zniževanju gladine podtalnice? Če predolgo razmišljaš, raje hitro stisni tipko na miški.

Preveri

Odlično ti gre! Zaradi suše lahko ostane pipa v tvojem domu suha :(.

Nadaljuj

Hej, ne hecaj se! Zdaj pa hitro klikni pravi odgovor, če ne se ti bo jezik posušil!

7 / 18

Leta 2010 je Iška požela precej medijske pozornosti.

Kmalu zatem, ko je prestopila bregove in poplavila, je pri Iški vasi skrivnostno izginila v podzemlje.


A vendar ta pojav za Iško ni neobičajen, saj je o njem pisal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689.


Reka ponikne zlasti, ko deroča voda iz struge spere drobne delce, ki so prej preprečevali njeno odtekanje v podzemlje.

(08_suha struga_iska.png)
Suha struga Iške. (Foto: Aleš Smrekar)

Poglej si posnetek izginotja Iške in zapiši, kako domačin šaljivo predlaga novo poimenovanje Iške vasi? vas.

Preveri

Imenitno! Kakšno ime pa predlagaš ti? No, kar naprej.

Nadaljuj

O ne, ne. Poglej še enkrat posnetek, pa bo šlo!

8 / 18

Za predah iz koščkov sestavi ilustracijo Iškega vršaja (ilustriral Marjan Pečar).


9 / 18

Iška je hudourniška reka, saj se po večjih deževjih njen pretok v kratkem času dramatično poveča. Običajno so največji pretoki jeseni, najmanjši pa poleti.


Za merjenje vodnih značilnosti reke je ob Iški vodomerna postaja iz mreže postaj, ki jih spremljajo na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Na njih poleg vodnih spremljajo tudi nekatere vremenske značilnosti.

Oglej si vodomerno postajo


Vremenske razmere spremljajo na vremenskem delu postaje, vodne pa na vodomernem.

Postavi besede na desni strani k ustrezni definiciji na levi strani. Na enem od sivih polj ob izrazih na levi spadata dva pravokotnika z desne strani. Pravokotnika položi kar enega čez drugega.

naprava za merjenje vodostaja
naprava za merjenje vremenskih pojavov
Vodomer
Termometer
Vlagomer

Preveri

Bravo, odpravi se kdaj do te vodomerne postaje v Iški vasi.

Nadaljuj

Uh in oh, še enkrat si oglej sliko in zagotovo ti bo uspelo.

(11_ARSO POSTAJA.png)
Vodomerna postaja. (Ilustriral: Marijan Pečar)

(11_ARSO POSTAJA.png)
Vodomerna postaja. (Ilustriral: Marijan Pečar)

10 / 18

V preteklosti so vodno energijo rabili za pogon mlinov, žag in raznih obrtnih delavnic. Danes jo izkoriščajo predvsem hidroelektrarne in jo pretvarjajo v električno energijo.


Žagi in mlin ob mlinščici reke Iške

Oglej si video ter ugotovi, kaj se dogaja na posnetku.

Video zaženeš s klikom na fotografijo.

Preveri

Odlično, dobro so uporabili energijo vode, kajne? Po reki naprej!

Nadaljuj

Ah, pa kaj še! Žžžžž ....? No, bo šlo?

(11_zaga_in_mlin.png)
Žagi in mlin ob mlinščici reke Iške. (Ilustracija: Marijan Pečar)

11 / 18

V prod, v katerem je že nekaj metrov pod površjem podtalnica, so domačini z Iškega vršaja že dolgo nazaj kopali številne vodnjake, pozneje pa so jih tudi vrtali.

Leta 1981 se jim je pridružila Vodarna Brest, ki je vse bolj nadomeščala rabo vode iz okoliških zasebnih vodnjakov za pitje, še vedno pa jo uporabljajo za zalivanje.


Oglej si lokacije vodnjakov na Iškem vršaju


Tradicionalni kopani vodnjaki so danes (morda je pravilnih odgovorov več):

Preveri


(12_vodnjak.png)
Kopani vodnjak. (Foto: Andreja Konovšek)

Tako je, razmišljaš v pravo smer.

Nadaljuj

Delno drži. Še malo se potrudi.

Kaj še!!! No, vodnjake smo podedovali, a za pitje jih skoraj ne uporabljamo več, kajne? Zdaj pa ne bo več težko :)!

Vodnjaki na Iškem vršaju. (Kartografija: Manca Volk)

12 / 18

Podtalnica v Iškem vršaju je pomemben vir pitne vode. Za javno oskrbo jo črpajo iz vodarne Brest, ki je ena od petih vodarn v vodovodnem omrežju Ljubljane, čeprav je vodarna od mesta kar precej oddaljena.

Vodarna Brest prispeva okrog desetino pitne vode za Ljubljančane, z njo pa oskrbuje tudi večino bližnjih naselij.

Vodarna Brest. (Ilustracija: Marijan Pečar)

V vodarni Brest Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija črpa pitno vodo iz od 15 izvrtanih vodnjakov, saj nekateri niso aktivni. Globoki so od 26 do 100 metrov. Preveri

Čestitam, prav si preštel! Zdaj pa zares!!!

Nadaljuj

Uh, ne bo držalo! Če ne veš, koliko vodnjakov je aktivnih, si oglej ilustracijo vodarne Brest in preštej vodnjake, ki so obarvani z barvo, s katero običajno označujemo vodo.

13 / 18

Od vodarne Brest pitna voda potuje v vodovodno omrežje, ki oskrbuje tudi Ljubljano. To je eno od najdaljših vodovodnih omrežij v Sloveniji, saj ga sestavlja več kot 1100 kilometrov vodovodnih cevi!

Pot pitne vode ti bo razložil Cevko.

Kaj pa pravi Okljukec?


Postavi povedi na desni strani na ustrezno mesto ob besede na levi strani.

vodovodno omrežje
kanalizacijsko omrežje
vodohran
vodarna
Mreža cevovodov, po kateri potuje pitna voda od vodarne do uporabnikov.
Mreža cevovodov, po kateri potuje odpadna voda od uporabnikov do čistilne naprave.
Vodni zbiralnik.
Prostor, kjer črpajo pitno vodo.

Preveri

Bister si kot bistra voda! Postal si pravi Cevkov pomočnik:)!

Nadaljuj

Hm. Če vodohran hrani vodo in če je kanalizacijsko omrežje namenjeno odtoku uporabljene vode do čistilne naprave, potem ni več kaj prida izbire, a ne? Zato takoj zdaj ponovi vajo!

14 / 18

Slovenija je bogata z vodo, zato prebivalci nimamo večjih težav pri preskrbi s pitno vodo. To pa še ne pomeni, da nam z njo ni treba ravnati skrbno in varčno!


Odrasel človek zgolj za golo preživetje potrebuje od 2 do 5 litrov vode dnevno, kaj šele za sodoben način življenja!

Za pripravo toplih obrokov in osnovno osebno higieno potrebujemo od 20 do 50 litrov neonesnažene vode dnevno.


Zamisli se! Na Primavodi si poglej, koliko litrov vode porabiš, če pipe med ščetkanjem zob ne zapreš. Izberi ustrezen odgovor.

Preveri



(15_pitna voda.png)
Pitna voda iz pitnika. (Foto: Albert Kolar, SOkol ARSO)

Tako je. Zato še vnaprej zapiraj vodo, ko je res ne potrebuješ. Tečeva naprej?

Nadaljuj

Naka! Pomagaj si s povezavo, pa bo šlo.

15 / 18

Zaradi sodobnega načina življenja je voda zelo izpostavljena onesnaževanju.


Površinske in podzemne vode onesnažujemo zlasti z neposrednim odtekanjem gospodinjskih in industrijskih odplak, spiranjem gnojil in zaščitnih sredstev s kmetijskih zemljišč, ter seveda z odtekanjem nevarnih snovi z neurejenih odlagališč odpadkov …

Država varuje vire pitne vode z vodovarstvenimi območji.

(16_nevarni odpadki.png)
Pitno vodo še najbolj ogrožajo nevarni odpadki. (Foto: Blaž Komac)

Oglej si, kje so vodovarstvena območja na Iškem vršaju


Kje so omejitve dejavnosti v prostoru najblažje?

Preveri

Odlično!

Nadaljuj

Naka! Dobro si oglej zemljevid in logično razmisli. Ponovi vajo!

Vodovarstvena območja na Iškem vršaju. (Kartografija: Manca Volk)

16 / 18

(17_okljukec.png)

Pa ponovimo!

V povirnem delu reka Iška teče po površju, torej je voda. Številni hudourniki in potoki se združujejo v vedno večje vodotoke, tudi reke. Pravimo, da sestavljajo mrežo.


Ko Iška priteče na prodno ravnino, veliko vode ponika v tla. Ko se prostorčki med prodniki in zrnci peska zapolnijo z vodo, govorimo o .


Del vode ostaja v Iški in ker se ji zmanjša stmec, ima vse manj moči. Zato je Iška pred človekovimi posegi vijugala v številnih ali meandrih.


Včasih so ljudje ob Iški koristili vodno energijo za lesa, zdaj pa vodo za oskrbo s pitno vodo.

Preveri

Odlično, vprašanje je bilo težko, a ti si se res veliko naučil!!!

Za konec te čaka še eno vprašanje, mala mal’ca zate!

Nadaljuj

Še ni povsem pravilno.

Manjkajoče besede so: površinska, rečno, podtalnici, okljukih, žaganje in črpajo.

To pa ne bo držalo. Preleti še enkrat gradivo pa bo šlo.

17 / 18

Danes se nam zdi samoumevno, da iz pipe priteče pitna voda in da je imamo v izobilju. Pitna voda je bila in bo bogastvo, od katerega je odvisno blagostanje vsake človeške družbe na Zemlji.

(18_iska_Ljubljansko_barje.png)
Iška na Ljubljanskem barju. (Foto: Viktor Šmid)

Zlasti v nekaterih predelih Azije in Afrike se že dalj časa prepirajo o vodnih virih, kar bi v prihodnje lahko povzročilo oborožene spopade. Oglej si prispevek o vojni za vodo v pokrajini Darfur v Sudanu.

18 / 18

K sreči pa lahko v Sloveniji še vedno pijemo zdravo pitno vodo. In vsak lahko pripomore k ohranjanju neonesnaženosti naših rek, podzemne vode, jezer in morja.

(18_tolmun.png)
Tolmun v Iški v njenem zgornjem toku. (Foto: Mateja Šmid Hribar)

Vodo smiselno rabi. Označi tri oblike razumnega ravnanja z vodo.

Preveri

Na zdravje! Odlično opravljeno. Do obiska "Učne poti ob reki Iški – Okljuk" pa spij veliko vode iz pipe, ki je - kot prav dobro veš - pravo bogastvo. Se vidimo!

Nadaljuj

Delno drži. Še malo se potrudi.

Naka. Svetujem ti, da dobro razmisli, preden začneš klikati. Detergent v čistem potoku in odvržena kolesa prav gotovo ne spadajo med razumna dejanja.

0%
0%