Ali že poznaš Okljukca? Morda si ga že srečal na učni poti ob reki Iški z imenom "Okljuk".
Tokrat te bo vodil skozi zgodbe o žagah in mlinih, ki so bili nekoč na reki Iški.
Žagamo in meljemo
Žagamo in meljemo
mag. Mateja Šmid Hribar, dr. Aleš Smrekar
dr. Bojan Erhartič,
dr. Tatjana Resnik Planinc,
dr. Aleš Smrekar,
Danica Šmid,
mag. Mateja Šmid Hribar,
Jernej Tiran
Marijan Pečar
7 do 10 let
10 do 20 minut
slovenski
eLekcija je sestavni del učne poti
PROJEKT DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA MED PROGRAM
1 / 21
2 / 21
Naši dedje in pradedje so znali uporabljati vodo za različne namene. Nekoč je voda poganjala žage in mline. Tako je bilo tudi ob reki Iški, kjer je bilo več kot 50 žag in mlinov. Danes je tam le še ena delujoča žaga. Spodaj boš našel zemljevid z označenimi
Zemljevid mlinov in žag ob reki Iški Vpiši odgovor: | 
|
Zemljevid mlinov in žag ob reki Iški
3 / 21
| Žaga in mlin sta napravi, ki ju je včasih poganjala voda, zdaj pa predvsem elektrika. Voda priteče na vodno kolo, ki požene napravo, da žaga les ali melje zrna. |
Kaj poganja kolo? |
4 / 21
Z žago iz hlodov nažagamo deske. Iz njih mizar izdela na primer vrata, mizo, stol, klop, posteljo.
Razvrsti sličice v vrstni red od drevesa do mize.
5 / 21
V mlinu mlinar melje zrna v moko, iz katere pridne roke zamesijo kruh.
Mlinar največkrat melje pšenico, včasih pa tudi kaj drugega, na primer koruzo ali ajdo.
Tako za malico lahko poješ pšenični, koruzni ali ajdov kruh.
Razvrsti sličice v vrstni red od zrna do kruha.
6 / 21
Mlini in žage so praviloma stali ob ročno izkopanih jarkih ob reki. Jarke imenujemo mlinščice, čeprav so z vodo poleg mlinov oskrbovali tudi žage.
| 
|
Vpiši odgovor:
Število mlinov in žag skupaj ob mlinščici na sliki je enako .
7 / 21
Odlično, odgovor je pravilen.
To pa ne bo držalo.
Rešitev je:
Naši dedje so nekoč ob vodi postavljali mline in žage. Naprave je gnala voda, ki so jo speljali iz reke v mlinščico.
V mlinu so mleli žita, iz katerih je nastala moka. Na žage pa so vozili hlode in jih razžagali na deske.
Odlično, odgovor je pravilen.
To pa ne bo držalo.
Rešitev je:
"Žiga žaga, poje žaga,
rom, pom, pom kladivo,
mi pa vsi najboljše volje
delamo marljivo."
(Janez Bitenc)
8 / 21
| Prisluhni, kaj o tem menijo nekateri otroci. |
9 / 21
| Ali veš, kaj je rešitev uganke? Vpiši jo: |
10 / 21
Ali poznaš pesem "Ob bistrem potoku je mlin"?
Zapoj jo skupaj z otroki iz glasbene šole L’artko.
Ali si pripravljen? Video zaženeš s klikom na sliko.
11 / 21
| 
|
12 / 21
Pritisni gumb "prisluhni" in ugotovi, kaj slišiš. Med spodnjimi sličicami izberi pravilen odgovor.
13 / 21
Ali poznaš družabno igro Spomin? Poišči pare in povej, kaj vidiš na sličicah.
14 / 21
Nekatere stvari v naši okolici so nam tako lepe in dragocene, da jih varujemo. Zato jih bodo lahko občudovali tudi tvoji otroci. To imenujemo dediščina.
Ločimo naravno in kulturno dediščino. Naravno dediščino je ustvarila narava, kulturno pa človek. Naravna dediščina so na primer drevesa, jame, reke …, kulturna pa gradovi, cerkve, hiše, spomeniki …
Spodaj si lahko ogledaš nekaj primerov. Klikni na sliko in pokazala se bo čez cel zaslon.
15 / 21
Poglej si kratek film o žagi venecijanki, potem pa žago v Iški poišči še na spletni enciklopediji 
Povezavo na spletno enciklopedijo najdeš na naslednji strani.
Video zaženeš s klikom na sliko.
16 / 21
Klikni na spodnji logotip in odprla se ti bo spletna stran
Enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.
Odgovori na spodnje vprašanje:
Ali je žaga naravna ali kulturna dediščina? |
17 / 21
Postavi povedi na desni strani na ustrezno mesto ob besede na levi strani.
18 / 21
Sličice postavi na sliko.
Ob tem si izmisli in povej zgodbo z naslovom:
KAKO JE DREVO POSTALO MIZA?
19 / 21
Spodaj vidiš sličice, ki prikazujejo različne stopnje v nastajanju izdelkov iz lesa in moke.
Sličice postavi na sliko mlina ali sliko žage - odvisno od tega, kam spadajo. Nato opiši delo v mlinu in na žagi.
20 / 21
Iz koščkov sestavi fotografijo.
Čestitam! Uspešno si dokončal sestavljanko!
21 / 21
| 
|
